Učinkovita reja angus goveda: prehrana za doseganje plemenske vrednosti in prirastov

Pravilna prehrana je ključen dejavnik za uspešno rejo angus goveda, saj neposredno vpliva na izražanost genetskega potenciala, zdravje živali in končno kakovost mesa. Reja, prilagojena naravni prehrani in sezonskim razmeram, optimalno izkorišča pašne vire in znižuje stroške, kar je še posebej pomembno za ekonomiko kmetovanja. Angus govedo se odlikuje po svoji sposobnosti za prirast tudi na manj kakovostni krmi, zaradi česar je ta pasma ekonomsko vzdržna in prilagodljiva.

Investicija v kakovostne plemenske živali se dolgoročno izplača. Z dobrimi genetskimi predispozicijami in ustrezno prehrano lahko dosežemo primerljive rezultate reje tudi z manj kakovostno krmo, kar pozitivno vpliva na kakovost mesa in stroškovno učinkovitost.

Pa vendar, kljub odlični plemenski vrednosti, je slednjo pri vsaki živali tudi potrebno razviti. V mesecih, ko je omogočena paša, to ni problem, nastane pa pozimi, ko se rast telet zaradi pomanjkanja vseh potrebnih hranil za razvoj velikokrat ustavi.

Sezonske telitve kot osnova za naraven razvoj

Sezonske telitve, pri katerih se teleta kotijo zgodaj spomladi, omogočajo optimalno uporabo pašnih virov. Teleta so skozi celotno rastno sezono na razpolago z materinim mlekom in svežo pašo, kar zagotavlja naraven in stabilen razvoj. Na primer, raziskave so pokazale, da živali, ki so večino rasti na paši, razvijejo močnejši imunski sistem in boljšo strukturo mišic v primerjavi s tistimi, ki so odvisne od intenzivne krme.

Prva faza: Po kotitvi teleta preživijo prvih 6–7 mesecev ob materinem mleku in paši. Ta kombinacija omogoča zdrav razvoj prebavil, okostja in osnovne muskulature. Paša na kakovostnih pašnikih zagotovi toliko hranil, da dodatno dodajanje žit ni potrebno.

Druga faza: Po odstavitvi, ki običajno poteka v pozni jeseni, živali preidejo v zimsko obdobje, kjer so omejene na seno in suho kakovostno ekološko žito v količini približno do 0,5 kg na žival dnevno. Pri tem je ključno, da se v krmo ne meša plesnivih primesi, saj je takšno živilo boljše zavreči.

Zimsko obdobje in prehrana za plemensko vrednost

Po odstavitvi je glavni cilj prehrane podpreti optimalen razvoj organov, mišic in okostja. To dosežemo z osnovno dieto, ki jo sestavljajo seno in mineralni dodatki (lizni kamen), ob premišljeni uporabi beljakovin in energije.

Glavne sestavine zimskega krmnega obroka:

• Seno: Osnovni obrok, ki zagotavlja vlaknine in podpira zdravje prebavnega sistema. Daleč najbolj zdrav in optimalen obrok, saj ne zakisa vampa kot fermentirana krma (silaža ali senaža).

• Mineralni dodatki: Zagotavljajo esencialne minerale za razvoj okostja in odpornost. (lizni kamni)

• Beljakovinski viri: Idealno je uporabiti dehidrirano lucerno, ječmen ali koruzo (do 0,5 kg/dan). Zaradi visoke energijske vrednosti in možnega vpliva na zamaščenost je uporaba koruze omejena. Priporočljivo je uporabljati sorto trdinka, saj ima težje prebavljiv škrob, ki se v vampu počasneje sprošča. Pri večjih količinskih vnosih lahko pride do negativnih vplivov zamaščenosti trupa, kar pa pri plemenskih telicah posredno vpliva na plodnost, obremenitev sklepov ter s tem dolgoživost.

Pomembne omejitve:

Viri beljakovin in energije, kot so koruza in ječmen, se dodajajo le v majhnih količinah, da se prepreči:

• Neravnovesje pH v vampu.

• Poškodbe mikroflore v prebavilih.

Rešitev za preprečevanje teh težav je premišljeno doziranje in kombiniranje različnih virov, pri čemer mora biti seno vedno osnova prehrane.

Kaj pa če pozimi krmimo samo s senom?

Mnogi rejci se zaradi ekonomske vzdržnosti odločijo, da bodo živali krmili samo z voluminozno krmo, kot sta travna silaža in seno. Ta način je primeren za:

• Starejše govedo in odrasle telice (nad 16. mesecem), ki imajo zmožnost zaužiti večjo količino krme in iz nje izluščiti vsa potrebna hranila.

• Teleta, mlajša od 4 mesecev, ki prejemajo mleko.

Kljub temu pa je pričakovati, da se rast takih telet navadno ustavi, saj vso energijo porabijo za gretje.

Pomen uravnotežene prehrane

Uravnotežena prehrana, predvsem v zimskem času, omogoča:

• Zdrav razvoj organov: Pravilna oskrba z minerali in beljakovinami podpira delovanje notranjih organov.

• Optimalno rast okostja: Minerali, kot sta kalcij in fosfor, so ključni za močne kosti.

• Mišični razvoj: Beljakovine so gradniki mišic, vendar morajo biti vnesene v optimalnih količinah, da ne povzročajo presnovnih težav.

Preventiva proti parazitom

Paraziti predstavljajo veliko grožnjo—lahko zmanjšajo priraste tudi za 10–40 %. Analize blata omogočajo pravočasno ukrepanje, saj se ugotovi prisotnost parazitov, nato pa se živali ustrezno zdravi z določenimi preparati.

Paraziti živali odvzemajo hranila, kar zmanjšuje njihov razvoj. Boj proti parazitom ni le naloga posameznega kmeta, ampak celotne skupnosti, saj se paraziti prenašajo tudi prek divjih živali in ptic.

Suho ležišče - Visoki nastilj (NASTILJ in NE GNOJIŠČE)

Pozimi, ko so temperature blizu ničle, je ključno, da živali niso izpostavljene mokremu in mrzlemu okolju. Priprava suhega ležišča zahteva večplastni pristop: najprej se razprostre osnovna plast slame, ki vpija vlago, nad njo pa debelejša plast svežega nastilja, ki zagotavlja izolacijo in udobje. Priporočljivo je uporabiti pšenično ali ječmenovo slamo, saj sta manj prašni in bolje vpijata vlago. Z uporabo globokega nastilja, kjer se spodnje plasti postopoma razgrajujejo, nastaja dodatna toplota, ki prispeva k udobju živali. Redno vzdrževanje vključuje odstranjevanje močno umazanih delov in dodajanje sveže slame, da se prepreči razvoj bolezni in okužb. Ta metoda zagotavlja suho in toplo okolje ter zmanjša tveganje za bolezni parkljev, prebavil in parazitov. Kadar so temperature blizu ničle, je ključno, da živali niso izpostavljene mokremu in mrzlemu okolju. Blatna in mokra podlaga povečuje toplotne izgube ter povečuje tveganje za bolezni parkljev, prebavil in parazitov. Visok nastilj zagotavlja suho in toplo okolje, saj proces razgradnje organskih snovi v spodnjih plasteh oddaja toploto.

Socializacija

Govedo kot rejna žival je v varstvu človeka že več tisočletij. Krava iz slednjega razloga potrebuje tudi pristen stik z kmetom. Navsezadnje je govedo toliko inteligentna žival, da razloči kdo je njen lastnik, in če je ta dober se ob njem počutijo dobro, sproščeno in umirjeno. Dober gospodar, ki poskrbi za svojo živino, jo ima ustrezno socializirano, lahko z gotovostjo pričakuje za 5% boljše rejne rezultate in vsaj 20% boljše klavne rezultate. Zakaj ?

Živali, ki so socializirane se jim pri manjših premikih, ali manevrih (pregled, cepljenje) sprošča manj adrenalina, posledično lažje prenašajo stresne situacije. Vsaka stresna situacija ima tudi obdobja umirjanja, kar vpliva na njihov apetit, prežvekovanje. Prav tako govedo ob pristnem človeškem stiku raje in bolje je in tudi prirašča - krave so navsezadnje tudi socialna bitja.

Zaključek

Reja angus goveda je zahtevna, vendar izjemno hvaležna dejavnost, ki združuje skrb za živali, naravne vire in ekonomičnost. Ključ do uspeha leži v premišljeni prehrani, ki temelji na kakovostnem senu in uravnoteženih dodatkih, pravilnem pristopu k sezonskim telitvam ter vzdrževanju zdravja živali z ustrezno preventivo pred paraziti. Zimskemu obdobju se je treba prilagoditi s skrbno pripravo ležišča, ki zagotavlja toploto in udobje. Poleg tega pa dobra socializacija in zmanjševanje stresa prispevata k višji kakovosti mesa ter boljšim rejskim rezultatom.

Z vztrajnostjo, natančnostjo in ljubeznijo do živali lahko rejec doseže trajnostno in uspešno rejo angus goveda, ki zagotavlja odličen pridelek mesa ter ohranja ravnovesje med ekonomijo in naravo.