Zakaj drek naših krav ne smrdi?

Zakaj drek naših krav ne smrdi?

Enostavni odgovor - ker jih krmimo s senom in ne s silažo.

V Sloveniji so se posamezni kmetje s silažo prvič srečali že na začetku 20. stoletja, a se siliranje vse do leta 1970 ni razširilo. Glavna zimska hrana je bilo seno. Beljakovine silaž se v vampu v velikem obsegu razgradijo do nebeljakovinskih dušikovih spojin, predvsem amonijaka, ki ne prispevajo k oskrbi goveda z beljakovinami. Pri senu je neželeno razgrajevanje beljakovin v vampu precej manj obsežno.

V vampu razgrajene beljakovine se izkoristijo le, če jih uspejo mikroorganizmi v vampu vgraditi v mikrobne beljakovine. Nekateri poskusi kažejo, da je pri obrokih s senom tudi ta proces učinkovitejši, kar dodatno prispeva k primerjalni prednosti sena. Prednost sena je tudi v večji vsebnosti sladkorjev. Med siliranjem se namreč sladkorji spremenijo v organske kisline, in z izjemo najkakovostnejših silaž vsebujejo te premalo sladkorjev. Seno ima tudi dobro strukturno vrednost.

Seno spodbuja živali k prežvekovanju in s tem prispeva k dobremu delovanju vampa. Tudi zauživanje je pri obrokih s senom nekoliko večje kot pri obrokih s silažo, kar deloma nadomesti izpad zaužite energije zaradi slabše energijske vrednosti sena. Sam proces prežvekovanja pa govedu predstavlja aktivnost, ki ga posledično greje v zimskih mesecih. Zato imajo naši Angusi vedno poln krmilnik sena.

Kvalitetno seno je zaradi mnogih operacij in časovne potratnosti zelo težko pridelati. Ko gre za pitovne živali, namenjene poceni prodaji zadrugam, se takšne prakse ne izplačajo, saj so edini faktorji cena, teža in starost. Da to optimiraš, živali omejiš gibanje in jih pitaš z energijsko bogato krmo, ki pa ni nujno tudi zdrava.

Na naši kmetiji se zato poslužujemo prakse prireje senenega mesa. Trdimo, da so živali v takšni reji bolj zdrave, kar dokazujejo naše najstarejše Anguske, ki štejejo že 14 let in brez težav dajejo vrhunska teleta – v primerjavi z intenzivnimi mlečnimi farmami, kjer je življenjska doba do 5 let.

Če želimo živeti zdravo življenje in uživati zdravo meso, morajo tudi živali živeti v enakih pogojih – konec koncev si to tudi zaslužijo!

Zakaj drek naših krav ne smrdi?

Enostavni odgovor - ker jih krmimo s senom in ne s silažo.

V Sloveniji so se posamezni kmetje s silažo prvič srečali že na začetku 20. stoletja, a se siliranje vse do leta 1970 ni razširilo. Glavna zimska hrana je bilo seno. Beljakovine silaž se v vampu v velikem obsegu razgradijo do nebeljakovinskih dušikovih spojin, predvsem amonijaka, ki ne prispevajo k oskrbi goveda z beljakovinami. Pri senu je neželeno razgrajevanje beljakovin v vampu precej manj obsežno.

V vampu razgrajene beljakovine se izkoristijo le, če jih uspejo mikroorganizmi v vampu vgraditi v mikrobne beljakovine. Nekateri poskusi kažejo, da je pri obrokih s senom tudi ta proces učinkovitejši, kar dodatno prispeva k primerjalni prednosti sena. Prednost sena je tudi v večji vsebnosti sladkorjev. Med siliranjem se namreč sladkorji spremenijo v organske kisline, in z izjemo najkakovostnejših silaž vsebujejo te premalo sladkorjev. Seno ima tudi dobro strukturno vrednost.

Seno spodbuja živali k prežvekovanju in s tem prispeva k dobremu delovanju vampa. Tudi zauživanje je pri obrokih s senom nekoliko večje kot pri obrokih s silažo, kar deloma nadomesti izpad zaužite energije zaradi slabše energijske vrednosti sena. Sam proces prežvekovanja pa govedu predstavlja aktivnost, ki ga posledično greje v zimskih mesecih. Zato imajo naši Angusi vedno poln krmilnik sena.

Kvalitetno seno je zaradi mnogih operacij in časovne potratnosti zelo težko pridelati. Ko gre za pitovne živali, namenjene poceni prodaji zadrugam, se takšne prakse ne izplačajo, saj so edini faktorji cena, teža in starost. Da to optimiraš, živali omejiš gibanje in jih pitaš z energijsko bogato krmo, ki pa ni nujno tudi zdrava.

Na naši kmetiji se zato poslužujemo prakse prireje senenega mesa. Trdimo, da so živali v takšni reji bolj zdrave, kar dokazujejo naše najstarejše Anguske, ki štejejo že 14 let in brez težav dajejo vrhunska teleta – v primerjavi z intenzivnimi mlečnimi farmami, kjer je življenjska doba do 5 let.

Če želimo živeti zdravo življenje in uživati zdravo meso, morajo tudi živali živeti v enakih pogojih – konec koncev si to tudi zaslužijo!

Zakaj drek naših krav ne smrdi?

Enostavni odgovor - ker jih krmimo s senom in ne s silažo.

V Sloveniji so se posamezni kmetje s silažo prvič srečali že na začetku 20. stoletja, a se siliranje vse do leta 1970 ni razširilo. Glavna zimska hrana je bilo seno. Beljakovine silaž se v vampu v velikem obsegu razgradijo do nebeljakovinskih dušikovih spojin, predvsem amonijaka, ki ne prispevajo k oskrbi goveda z beljakovinami. Pri senu je neželeno razgrajevanje beljakovin v vampu precej manj obsežno.

V vampu razgrajene beljakovine se izkoristijo le, če jih uspejo mikroorganizmi v vampu vgraditi v mikrobne beljakovine. Nekateri poskusi kažejo, da je pri obrokih s senom tudi ta proces učinkovitejši, kar dodatno prispeva k primerjalni prednosti sena. Prednost sena je tudi v večji vsebnosti sladkorjev. Med siliranjem se namreč sladkorji spremenijo v organske kisline, in z izjemo najkakovostnejših silaž vsebujejo te premalo sladkorjev. Seno ima tudi dobro strukturno vrednost.

Seno spodbuja živali k prežvekovanju in s tem prispeva k dobremu delovanju vampa. Tudi zauživanje je pri obrokih s senom nekoliko večje kot pri obrokih s silažo, kar deloma nadomesti izpad zaužite energije zaradi slabše energijske vrednosti sena. Sam proces prežvekovanja pa govedu predstavlja aktivnost, ki ga posledično greje v zimskih mesecih. Zato imajo naši Angusi vedno poln krmilnik sena.

Kvalitetno seno je zaradi mnogih operacij in časovne potratnosti zelo težko pridelati. Ko gre za pitovne živali, namenjene poceni prodaji zadrugam, se takšne prakse ne izplačajo, saj so edini faktorji cena, teža in starost. Da to optimiraš, živali omejiš gibanje in jih pitaš z energijsko bogato krmo, ki pa ni nujno tudi zdrava.

Na naši kmetiji se zato poslužujemo prakse prireje senenega mesa. Trdimo, da so živali v takšni reji bolj zdrave, kar dokazujejo naše najstarejše Anguske, ki štejejo že 14 let in brez težav dajejo vrhunska teleta – v primerjavi z intenzivnimi mlečnimi farmami, kjer je življenjska doba do 5 let.

Če želimo živeti zdravo življenje in uživati zdravo meso, morajo tudi živali živeti v enakih pogojih – konec koncev si to tudi zaslužijo!